Likovni pedagogi ustvarjamo digitalno

IKT v izobraževanju - LP, Pedagoška fakulteta, Ljubljana

Digitalne kompetence učencev – Kristina Filipčić

Avtor: · Objavljeno · Posodobljeno

Za trenutek sem se postavila v kožo učiteljice likovnega pouka, ki mora učencem devetega razreda pripraviti nalogo pri kateri bodo razvijali digitalne kompetence. Odločila sem se sprehoditi v smeri arhitekture in oblikovanja okolice, tako da bi učence razdelila v skupine. Predvidevam, da je v razredu približno 30 učencev, tako bi nastalo 10 skupin po trije učenci. Učenci bodo skozi nalogo spoznavali urbanistični prostor, oblike in funkcije le-tega. Naloga bo zasnovana iz treh delov. Najprej razdelitev v skupine in snovanje načrta prenove in poteka dela. Sledi bistvo naloge in izvedba le-te kot domače delo. Tretji del predstavlja predstavitev projekta sošolcem in meni.
Na uvodnem predavanju bodo spoznali osnovne pojme iz arhitekture, nato pa dobili navodila. Naslov naloge bo: MOJA OSNOVNA ŠOLA, cilj pa bo preoblikovanje zunanje podobe. Razmišljali bodo predvsem o barvah in oblikah, ki ne posegajo v naravo, ne smejo pa zanemariti funkcionalnosti. Razmišljali bodo tudi o okolici in zunanjih površinah. Ker so mnoge šole na oddaljenih in težko dostopnih mestih, bodo imeli pri delu toliko svobode, da si lahko zamislijo idealne načrte glede prostora. Stavbo lahko v celoti prestavijo in s tem mnogim olajšajo dostop do šole, skrajšajo čas potovanja in naredijo okolico varnejšo.

S to nalogo bodo učenci razvijali sposobnost predstavljanja tridimenzionalnosti, načrtovali arhitekturni objekt z dodajanjem, odvzemanjem delov, ali s popolnim preoblikovanjem podobe. Razvijali bodo tudi občutek za stabilnost konstrukcije v prostoru. (Program osnovna šola, Likovna vzgoja, učni načrt, 2011, 18-20)
S predstavitvami izdelkov združimo predmet likovne vzgoje s predmetom Slovenščina. Tako učenci razvijajo in utrjujejo tvorjenje enogovornih neumetnostnih besedil. Tvorijo čim bolj ustrezna, razumljiva in jezikovno pravilna besedila, ki niso predolga in ne prekratka. Vrednotijo zanimivost, živost in ustreznost svojega govornega nastopa. Govorijo prosto in čim bolj naravno. Prepričljivost dosegajo s premišljeno pripravo govornega nastopa, ter poznajo in pri govorjenju upoštevajo zvočne in vidne prvine govora. Govorni nastop ustrezno poživijo s pripravo interaktivne predstavitve. (Program osnovna šola, Slovenščina, učni načrt, 2011, 65-66)

Pri ustvarjanju bodo uporabljali dve storitvi spleta 2.0 in eno aplikacijo iz pedagoškega kolesa. Poleg narisanega načrta preoblikovane podobe, bodo s programom TINKERCAD, ki je prosto dostopen na spletu, oblikovali 3D model šole. Tinkercad je brezplačna spletna storitev za 3D modeliranje. Primerna je za uporabo v izobraževalnih ustanovah, saj je uporaba enostavna, ob registraciji pa nam ponudi tudi simpatično in razumljivo predstavitev osnovnih funkcij. Svoja dela lahko delimo z drugimi, tako da ”sodelavcu” pošljemo URL povezavo modela. S to funkcijo prijatelja tudi povabimo k so-oblikovanju. Torej na enem modelu lahko dela več oseb hkrati – vsak s svojega računalnika. Dodatna možnost je tudi download PDF navodil. Ob koncu modeliranja lahko model pošljemo v 3D printer. Če v youtube vpišemo ”Tinkercad”, imamo na voljo ogromno video vodičev za uporabo storitve.

Govorne nastope bodo učenci obogatili s pripravo predstavitve s storitvijo SWIPE. To je še ena brezplačna spletna storitev, ki ponuja ogromno možnosti pri oblikovanju zanimivih in kreativnih predstavitev. Predstavitve lahko kreira več oseb hkrati – spet vsak s svojega računalnika, storitev pa ponuja tudi možnost klepetanja med uporabniki in ustvarjanja interaktivnih anket. Tukaj si lahko pogledate kratko predstavitev osnov.

Med samim govornim nastopom bomo ustreznost dolžine nastopa merili z aplikacijo PRESENTATION TIMER. Aplikacija je prosto dostopna samo iOS operacijskim sistemom, a ker predvidevam, da šola ponuja uporabo iPadov, to ne predstavlja težave. Aplikacija prikaže tri različno obarvane odštevalnike (ki jih poljubno nastavimo) in pri vsakem izteku časa, zazvoni in zavibrira. Tako opomni nastopajočega, da se njegov čas izteka. S tem se učenci lahko dobro naučijo obvladovanja dolžine in zanimivosti svojih nastopov.

Pričakujem, da se učenci naloge lotijo z veseljem, saj jim osnovna šola predstavlja nek objekt, ki jim je blizu, nekaj kjer preživijo velik del svojega dne in logično bi bilo, da bi se jih naloga bolj dotaknila kot denimo prenova xy objekta. Omogočena jim je tudi uporaba informacijskih tehnologij, ki jih izziva h kritičnemu vrednotenju arhitekture in okolice v kateri bivajo/preživljajo svoj čas. Hkrati pričakujem odraz ustvarjalnosti in resnosti pri izdelovanju naloge in predstavitve.
Miminalni kriteriji zahtevajo razumevanje naloge, ter posledično likovnih prvin in pravilna uporaba le-teh. Zahteva se tudi primerna zasnova naloge in vsaj minimalno razumevanje aplikacij.

S to nalogo učenci razvijajo digitalne kompetence iz dveh področij. Prvo je KOMUNICIRANJE IN SODELOVANJE. Sporazumevajo se z uporabo digitalnih tehnologij, delijo z uporabo digitalnih tehnologij in sodelujejo z uporabo digitalnih tehnologij.
Drugo je IZDELOVANJE DIGITALNIH VSEBIN. Razvijajo digitalne vsebine, jih umeščajo in poustvarjajo. (Okvir digitalnih kompetenc za državljane, 2017,11)
S tem padejo pod raven št. 4 (preživetvena raven v DigCompu 1.0). Samostojno in v skladu z lastnimi potrebami rešujejo natančno določena opravila in neobičajne probleme. (Okvir digitalnih kompetenc za državljane, 2017, 13) Znajo izbrati vrsto digitalnih tehnologij za sporazumevanje in rokovati s primernimi digitalnimi tehnologijami ter opisati kako dostopati do podatkov, informacij in vsebin ter kako se premikati med njimi (Okvir digitalnih kompetenc za državljane, 2017, 23-27). Znajo se tudi izražati preko ustvarjanja digitalnih sredstev ter izbirajo načine kako digitalna okolja prilagoditi lastnim potrebam.

Za zaključek menim, da bi v današnjem času morali v izobraževanju uporabljati še več storitev spleta 2.0/pedagoškega kolesa, oziroma digitalnih storitev, kot jih že. Obkroženi smo z nešteto možnostmi, pa jih ne koristimo. V šolah se premnogokrat poslužujejo enakih in dolgočasnih, ponekod tudi zastarelih storitev, ki skupaj s tehničnim neznanjem starejših in manj veščih profesorjev, vodijo v zdolgočasene ure in učence. Stremeti bi morali k temu, da s temi storitvami popestrimo in olajšamo proces učenja, ne pa obratno. Učitelji bi se za lažjo ponazoritev določenih učnih vsebin lahko posluževali video posnetkov, ki so kvalitetni, vsebinsko primerni in aktualni. Hkrati bi morali učence spodbujati k varni uporabi storitev, ki bi jim pomagale pri učenju in jim predstaviti varno rabo interneta in informacijskih tehnologij. Ob vsem tem pa jih vseeno opominjati na uporabo knjig pri iskanju pomembnih informacij in podatkov.

VIRI:

 

 

(Skupno 42 obiskov, današnjih obiskov 1)

Oznake:

Morda vam bo všeč tudi...

Dostopnost