Projektno učno delo podprto z IKT

PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI

Aktivnost, bi bila namenjena učencem 8. razreda, pri predmetu likovne vzgoje in sicer z namenom, da učencem predstavim močnosti in prednosti, ki jih prinašajo orodja spleta 2.0. Čeprav so mladostniki pri teh letih že precej vešči uporabniki spleta 2.0., tako za potrebe šole, kot tudi le za uporabo iz svojih lastnih razlogov, se mi zdi pomembno, da jim predstavimo določena orodja, ki bi jim lahko pomagala in olajšala delo pri njihovem ustvarjanju. Prav tako si lahko z njimi ustvarimo lažjo prostorsko predstavo, ki je pomembna za razumevanje in oblikovanje v tridimezionalnem prostoru, kar od učencev zahteva ta naloga. S pomočjo fotografij, ki bi jih posneli, bi ustvarili kiparski izdelek, človeško figuro, ki bi ga nato postavili v prostor. z uporabo fotografij s spletnih strani Pixabay ali Pexels in programom Inkscape.

 

PRIČAKOVAN POTEK PROJEKTNEGA UČNEGA DELA

Celotna aktivnost bi bila obsežnejša, predstavljala bi 8 šolskih ur, saj bi učenci z njo spoznali večji del oblikovanja v prostoru in je za njihovo nadaljnje ustvarjanje pomembno, da razumejo osnovne pojme. Delo bi potekalo tako individualno kot tudi skupinsko, v več delih.

Razdelitev aktivnosti na posamezne dele:

  1. Del (1 šolska ura): Kot uvod k aktivnosti bi imel učitelj krajšo PowerPoint predstavitev, pri kateri bi se skupaj z učenci pogovorili o oblikovanju v prostoru in si, za lažjo predstavo, ogledali nekaj del slovenskih in tujih kiparjev. Po uvodu, bi bila učencem podrobno predstavljena navodila o poteku projektnega dela, njegovem časovnem okvirju in prispevku posameznika. Za začetek naloge bi s šolskim fotoaparatom posneli fotografijo sošolca ali sebe iz več zornih kotov, kar bi jim kasneje služilo kot referenca pri ustvarjanju.
  2. Del (okvirno 4 šolske ure): V drugem delu bi iz gline, s pomočjo prej posnetih fotografij, ustvarili kip celopostavne človeške figure, manjše dimenzije: višina od 20 do 25cm.
  3. Del (2 šolski uri): Na strani Pixabay ali Pexels, bi poiskali fotografijo prostora, kamor bi si želeli svoj kip postaviti. Nato bi poslikali svoje izdelke in s pomočjo Inkscape-a in prej izbrane fotografije prostora, ustvarili kolaž. Poleg kipa, bi fotografiji lahko dodali tudi nekatere druge predmete in opremo, ki bi se jim zdeli primerni za ta prostor in bi se smiselno povezovali z njihovim kiparskim izdelkom. Ko bi končali svoje kolaže, bi ustvarili skupno predstavitev v programu PowerPoint. Za lažjo organizacijo bi uporabili Google-ove datoteke, kjer bi vsak imel dostop do datoteke in bi lahko dodal svoj delež.
  4. Del (1 šolska ura): Za zaključek bi si skupaj z učiteljem ogledali predstavitev, ki bi jo oblikovali sami – naredili bi skupni pregled vseh del, se pogovorili o nalogi in ugotovili kaj so se učenci ob tej aktivnosti naučili.

 

Ena izmed aplikacij s katerimi bi učenci ustvarjali je Inkscape. Je program za vektorsko grafično oblikovanje. Prav tako je brezplačen, zato je lahko dostopen skoraj čisto vsem. Nudim nam spreminjanje in urejanje fotografij, izrezovanje objektov, barvanje, dodajanje pisave, kombiniranje več fotografij skupaj in še veliko več. Prav za ta program sem se odločila, ker ponuja ogromno možnosti za oblikovanje in ustvarjanje vendar je oblikovan preprosto in je razumljiv tudi tistim, ki niso tako vešči v digitalnem oblikovanju.

V 3. delu kjer bi morali poiskati fotografijo prostora (notranji prostor/urbani prostor/del naravnega porstora…) bi imeli na razpolago spletni strani Pixabay in Pexels. Obe sta skupnosti, kjer ljudje objavijo svoje lastne fotografije in videoposnetke, za katere ne zahtevajo nobenih avtorskih pravic. Tako so na voljo prav vsem in jih lahko po želji tudi spreminjamo in preoblikojemo.

 

PRIČAKOVANI REZULTATI NALOGE

Z izdelavo kipa in nato kolaža naj bi učenci osvojili določene cilje, povezane z oblikovanjem v tridimenzionalnem prostoru. Ti cilji so sledeči:

  • seznanitev z pomembnimi likovnoumetniškimi deli z različnih oblikovalnih področij domače in svetovne kulture,
  • razvijanje izraznih zmožnosti pri oblikovanju prostora in s tem negovanje individualnega likovnega izraza,
  • ob likovni izdelkih učencev, ter ob zgledih iz narave in okolja spoznavajo osnovne likovne pojme, povezane z oblikovanjem v prostoru,
  • spoznavanje pojmov, povezanih z različnimi načini izražanja v prostoru,
  • seznanitev s programom Inkscape in zmožnost uporabe osnovnih opravil, za oblikovanje fotografij.

 

Zaželjeno je, da bi vsi učenci naloge uspešno končali že v času pouka, v nasprotnem primeru, pa bi delo lahko opravljali tudi izven pouka. Spodbujeni so k samostojnemu delu in raziskovanju programa, ki ga še ne poznajo, saj se tako o njem največ naučijo. Prav tako pa se bodo tudi v svoje nadaljnjem izobraževanju počutili bolj samozavestne in kos neki novi situaciji ali orodju v »digitalnem svetu«.

 

NAČIN OCENJEVANJA

Naloga je po večini individualna, skupinska je le sestava PowerPoint-ta, zato bi pri tem delu aktivnosti upoštevala le medsebojno sodelovanje in časovno točnost, kar bi predstavljalo le 10% celotne ocene. Ostalih 90% pa bi predstavljajo njihovo samostojno delo. Pri kiparskem izdelku bi upoštevala kako dobro si si pripravili osnutek iz fotografij, kakovost začetne konstrukcije za kip, njihovo kreativnost, natančnost in trud vložen v samo izdelavo izdelka, ter razumevanje telesa in proporcev. V drugem delu (kolaž) pa bi na ocenjevanje prav tako vplivala kreativnost učencev, ter smisel za postavitev v prostoru.

 

DIGITALNE KOMPETENCE UČENCEV

Namen naloge je prav tako razvijanje digitalnih kompetenc učencev. Pri projektnem delu naj bi napredovali v določenih kompetencah:

  • brskanje, iskanje in izbiranje podatkov, informacij in digitalnih vsebin.
  • deljenje z uporabo digitalnih tehnologij,
  • sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij,
  • razvoj digitalnih vsebin,
  • umeščanje in poustvarjanje digitalnih vsebin,
  • reševanje tehničnih težav,
  • ustvarjalna uporaba digitalnih tehnologij.

 

UPORABA PEDAGOŠKEGA KOLESA V IZOBRAŽEVANJU

Menim, da je uporaba storitev spleta 2.0 v izobraževanju izjemno koristna, če jih le znamo pravilno izkoristiti. Z njo si lahko učitelji olajšajo svoje delo in tako v krajšem času storijo več stvari – so bolj produktivni, učencem pa pomaga, da stvari bolje razumejo, si lažje zapomnijo in olajšajo nekatere naloge. Zdi se mi potrebno, da v tem času, ko je svet vedno bolj digitaliziran, izobrazimo pedagoge kako učinkovito izkoristit prednosti in ugodnosti spleta 2.0 za namen izobraževanja. Čeprav v razredih večinoma že uporabljajo nekatere sestavne dele pedagoškega kolesa, si kot študentka likovne pedagogike želim, da bi te storitve začeli še več uporabljati na področju likovne umetnosti.

 

LITERATURA

Carretero S, Vuorikari R. in Punie Y. (2017). DigComp 2.1. Okvir digitalnih kompetenc za državljane. Osem ravni doseganja kompetenc in primeri rabe. Vogrinec B. (prevod). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s https://www.zrss.si/pdf/digcomp-2-1-okvir-digitalnih-kompetenc.pdf

Carrington A. Pedagoško kolo. Pridobljeno s https://designingoutcomes.com/pwslv5/

Kocijančič F. N., … (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno s http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf

 

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 17 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...