PROJEKTNO UČNO DELO PODPRTO Z IKT

AKTIVNOST

Za projektno učno delo podprto z digitalnimi kompetencami  in uporabo aplikacij iz spleta 2.0 sem se naprej postavila v vlogo predmetnega učitelja likovnega pouka. Izbrana aktivnost je starostno primerna za tretjo vzgojno – izobraževalno obdobje osnovne šole, natančneje za deveti razred. Projektna naloga naj bi bila sestavljena iz več delov, glavni namen pa bi bil ustvariti fotografijo in jo s pomočjo tehnologije in uporabe različnih aplikacij pretvoriti v nekaj nadrealističnega in domišljijskega, z drugimi besedami, učenci morajo na podlagi ustvarjene fotografije, ki so jo zajeli v svoj objektiv, ustvariti nek nov domišljijski svet. Projektna naloga s tem spodbuja razvoj domišljije in estetskega čuta učenca, prav tako spodbuja samo razumevanje in koncept prostora. Učenci so v zadnjem razredu osnovne šole že dovolj vešči in znajo tehnologijo že dokaj dobro uporabljati za izobraževalne namene, prav tako si znajo z njo pomagati in jo smiselno izkoristiti za svoje likovne podvige ter ustvarjanje. Projektno delo ne bi omejila z ničemer drugim, kot z temo: moj domišljijski svet. Aktivnost bi razdelila na tri dele, ustvarjanje fotografije nekega prizora iz narave ali lahko tudi notranjega prostora, njeno preoblikovanje in nato sama predstavitev končnega izdelka s pomočjo PPT pred celotnim razredom.

POTEK DELA

Predvidevam čas dela bi bil okoli 5-6 šolskih ur. Celotna projektna naloga bi bila individualna, saj menim da je konkretno na podlagi ustvarjanja nekaj domišljijskega najbolje izvesti sam, tako bi lahko nalogo kot učitelj tudi lažje ocenila in jo ovrednotila, če bi vsak učenec ustvaril svojo.

Prvi del naloge bi bil izveden izven pouka, razen navodil in sam uvod v projektno delo, ki bi jih predstavila v prvi uvodni uri. Učencem bi pri uvodni uri najprej razložila namen projektne naloge, jih spodbudila z pomočjo PPT, kjer bi imela različne primere fotografij brez in z digitalno obdelavo. Ob fotografijah iz PPT bi učencem dodelila navodila, da fotografirajo njim ljubo sceno, po možnosti prizor iz narave. Lahko je pogled skozi okno njihove sobe, domači vrt, prostor v gozdu kamor radi zahajajo, prizor na poti v šolo… Če učenec nima dostopa do fotoaparata, lahko sliko zajame s svojim osebnim telefonom in jo nato naloži v skupno spletno učilnico, ki bi jo že prej ustvarila za učence. Za ustvarjanje fotografije bi imeli učenci čas do naslednjega srečanja.

V drugem delu bi delo potekalo v računalniški učilnici, kjer bi začeli z preoblikovanjem in urejanjem fotografije. Drugi del bi potekal od 2-3 šolske ure. V prvem delu bi za učence ustvarila PPT in jim predstavila program oziroma aplikacijo ter njihova orodja, da bi bilo samo delo zanje nato nekoliko lažje in bolj razumljivo. Še vedno bi bila prisotna pri vseh urah, kjer bi jim lahko tudi individualno pomagala in jim svetovala. Učenci bi ustvarjeno fotografijo narave preuredili z aplikacijo Adobe photoshop. To je ena od možnih aplikacij, s katerimi si lahko učenci pomagajo ob preoblikovanju fotografije. Z njo lahko učenci fotografijo ne samo uredijo, spremenijo svetlost, barvo, teksturo, sence, ampak lahko iz originalne fotografije nekaj izrežejo, dodajo, povečajo ali zmanjšajo. Od učencev bi pričakovala da dodajo neke nove elemente, stavbe, pokrajino spremenijo z uporabo barve, teksture ali velikosti. Če bi kdo od učencev ne bil zmožen sliko preurediti v času pouka, lahko to izvede na svojem osebnem računalniku doma. Poleg fotografij, naj učenci doma napišejo kratko refleksijo dela s pomočjo Microsoft worda. Besedilo naj ne bo dolgo več kot 300 besed, ki ga prav tako pošljejo v spletno učilnico do dogovorjenega datuma.

V tretjem delu bi nove preoblikovane fotografije predstavili razredu. Vsak izmed učencev bi ustvaril PPT predstavitev, kjer bi ostalim s fotografijama prej in potem opisal svojo stvaritev in sam potek dela. Razložil bi iz česa je izviral, zakaj si je izbral prizor ki ga je zajel, kaj je spremenil, dodal, odvzel in zakaj ter kaj se je ob samem ustvarjanju naučil. Učenec naj bi govoril prosto na podlagi teh dveh fotografij, predstavitev pa naj ne bi trajala manj kot 5 in ne več kot 10 min. Ob predstavitvi bi učenci s seboj prinesli še spis, ki so ga napisali v Microsoft wordu.

UPORABLJENE APLIKACIJE IN PROGRAMI

Microsoft word

Google učilnica

Powepoint

Adobe photoshop

OCENA PROJEKTNE NALOGE

Ocena za projektno nalogo bi bila razdeljena na tri dele: končni izdelek oziroma preoblikovana fotografija (50%), predstavitev izdelka (25%) in refleksija postopka, ustvarjanja končnega izdelka v pisni obliki (25%). Poleg tega, bi upoštevala samo ustvarjalnost in izvirnost izdelka, kako se je učenec znašel in uporabljal tehnologijo. Ali jo je uporabil smiselno. Nalogo bi ocenila glede na vložen trud, tehnično znanje in ali so bila upoštevana vsa navodila glede datuma oddaje in predstavitve izdelka. Če se učenec ne drži katerega od teh datumov, izjema so zdravstveno ali druge opravičene odsotnosti, se mu izdelek zmanjša za eno oceno. Pri končnem izdelku bi ocenila izvirnost, ali je učenec delal sam, koliko pomoči je potreboval in ali je upošteval ter da razume koncept prostora. Da ima nov domišljijski svet še vedno smisel in da bi kljub temu da ne obstaja, še vedno sposoben stati v okolju, torej da upošteva prostorske ključe, ima razvit občutek za konstrukcijo v prostoru in tako naprej. Pri tem je pomembno, da se vidi individualnost izdelka učenca in da neguje svoj individualni likovni izraz. Predstavitev se oceni na podlagi, koliko učenec ve o ustvarjanju svojega izdelka, o vednosti kaj in zakaj je uporabljal. V svoji predstavitvi naj bi bil učenec kritičen in refleksiven-kaj bi spremenil, kaj ne, kaj mu je bilo najbolj všeč… Pisni del se naj bi ujemal z predstavitvijo. Če učenec z končno oceno ne bi bil zadovoljen, bi mu ponudila tudi izboljšanje izdelka, ki bi ga lahko, če to ni mogoče doma, ustvaril tudi na šolskem računalniku v računalniški učilnici. Ob ocenjevanju bi upoštevala, če so učenci tridimenzionalnost predstavili z dvodimenzionalno razsežnostjo, ali so razvili občutek za stabilnost konstrukcije v okolju in kako so izrazili zmožnosti preoblikovanja in s tem negovali svoj individualni likovni izraz.

DIGITALNE KOMPETENCE

Skozi celoten proces ustvarjanja bi učenci spoznali prednosti digitalne tehnologije in ustvarjanja s pomočjo digitalnih orodij preko klasičnih medijev. Ob samem preoblikovanju fotografije bi učenci razvijali svojo ustvarjalnost. V predstavitvi bi sodelovali z drugimi in izmenjavali informacije o svojih izdelkih preko tehnologije. Preko tehnologije bi komunicirali, delili in si pomagali, ko bi svoje fotografije, sliko in refleksijo objavili v spletno učilnico. Z glavnim delom naloge-ustvarjanje domišljijskega sveta bi učenci ustvarili novo vsebino oziroma fotografijo in jo uredili.

 

UPORABA STORITEV SPLETA 2.0 OZ. PEDAGOŠKO KOLO V RAZREDU

Čeprav se včasih zdi, da so klasične metode in mediji lažji za uporabo, sem sama mnenja da je uporaba storitev spletna 2.0 oz. pedagoško kolo nekaj, kar lahko popestri samo uro in proces ustvarjanja ter učenja. Prav je, da se s tehnologijo učenci rokujejo že v osnovni šoli, saj je biti digitalno kompetenmen v današljen svetu nekaj, kar bi prišlo prav vsakemu. Specifično v smeri likovnega pouka je uporaba digitalnih orodij veliko lažja in ko se jo naučimo uporabljati časovno tudi veliko bolj ekonomična od klasičnih medijev. Prav tako je olajšana komunikacija med učencem in učiteljem, prav tako med učencimi sami.

VIRI

Okvir digitalnih kompetenc za državljane:

https://www.zrss.si/pdf/digcomp-2-1-okvir-digitalnih-kompetenc.pdf

Pedagoško kolo:

file:///C:/Users/Ana%20Pov%C5%A1e/Downloads/PW_SLV_V5.0_Android_SCREEN%20(1).pdf

Učni načrt za osnovno šolo:

http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_likovna_vzgoja.

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 25 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...