Projektno učno delo

1. Opis aktivnosti

Naloga učencev 9. razreda bi bila izdelava risbe v kateri je pravilno uporabljena enobežiščna perspektiva. Kot predmetna učiteljica bi s tem obravnavala spodaj navedena cilja, ki sta zapisana v kurikulumu za predmet likovna vzgoja.

Prvi navaja, naj učenci razvijajo občutek za gradnjo iluzije prostora, drugi pa, naj se spodbuja razvijanje izrazne zmožnosti pri oblikovanju na ploskvi in s tem negovanje individualnega likovnega izraza. Pri pouku bi učencem razložila pojme perspektiva, horizont, bežišče in bežiščnice, ki so glede na kurikulum predvideni za obravnavo v 9. razredu.

2. Potek dela

Glede na to, da pouk poteka na daljavo, bi z učenci sklicala krajši video klic, v katerem bi razložila kaj so bežiščnice, bežišče, horizont in enobežiščna perspektiva. Za video klic bi uporabila aplikacijo, ki bi jo uporabljala večina učiteljev na šoli. S tem bi omogočila, da učenci ne bi konstantno menjali spletnega učnega okolja.

Da bi temo lažje predstavila, bi si predhodno pripravila PowerPoint predstavitev, v katero bi vključila lastne skice in razlago obravnavanih pojmov. Na spletni strani Arnes Video bi pogledala, če je objavljen kakšen video posnetek na obravnavano temo, ki bi ga lahko posredovala učencem. Po predstavljeni teoriji, bi učencem na kratko razložila še navodilo za izdelavo njihove risbe, ki bi ga, skupaj s PowerPointom, po uri objavila v spletno učilnico. Naloga bi od učenca zahtevala, da nariše poljubno mesto v enobežiščni perspektivi, ter ga z barvnimi svinčniki pobarva. Mesto je lahko narejeno po zgledu iz realnega sveta ali pa popolnoma domišljijsko. Z odprtostjo motiva bi tako spodbujala kreativnost učencev.

Po razlagi navodil bi sledila vprašanja iz strani učencev glede obravnavanega. Vsak učenec naj bi nalogo izdelal sam in jo do prihodnje ure likovne vzgoje fotografiral ter oddal v spletno učilnico. V roku enega tedna po oddaji nalog, bi na spletno učilnico vsakemu posamezniku podala povratne informacije o njegovem delu.

3. Aplikacije

Šole se za izvajanje pouka na daljavo odločajo predvsem med dvema aplikacijama. Prva je Microsoft Teams. To je spletno okolje, v katerem se lahko izvajajo in snemajo videokonference, poleg tega pa je omogočeno nalaganje in shranjevanje različnih datotek. Omogočen je tudi pogovor med uporabniki. Če bi učitelji na šoli v večini uporabljali to aplikacijo, potem bi klic izvedla tu. V Teamse bi objavila navodila in PowerPoint, prav tako pa bi učenci lahko v to aplikacijo objavili fotografije izdelkov, kjer bi jim podala tudi povratno informacijo.

Druga zelo pogosto uporabljena aplikacija je Zoom, ki za razliko od Teamsov nima tako velikega števila funkcij. Omogoča namreč le video klice, snemanje le-teh, ter pogovor med uporabniki, ko je klic v teku. Če bi za konferenco uporabila to aplikacijo, bi objava gradiv in nalog potekala v Arnes spletni učilnici. Slednja namreč omogoča nalaganje in shranjevanje različnih gradiv ter oddajo nalog. Sicer pa na njej lahko potekajo kvizi, vprašalniki in pogovori z ostalimi uporabniki.

Pri izvedbi učnega projektnega dela bi za lažje podajanje snovi uporabila aplikacijo PowerPoint. V njej je omogočeno prikazovanje slik, datotek gif formata in besedila na več diapozitivih. Vsebuje mnogo funkcij za urejanje, kot so velikost pisave, font, barva besedila, prehod med diapozitivi itd.

4. Pričakovani rezultati dela in kriterij

Pričakovani rezultati dela so razumevanje enobežiščne perspektive, ter osnovnih pojmov ki se nanjo navezujejo. Učenci naj bi pridobljeno znanje, ter svojo kreativnost prikazali v risbah. S korektno izdelano nalogo bi učenci pridobili zahtevane likovne kompetence opisane v kurikulumu in znanje o perspektivnem risanju prostora, ki je v umetnosti zelo pomembno.

Kriterij:

Odlično 5: Učenec upošteva vsa dana navodila. V izdelku pravilno in zelo prepričljivo nariše  enobežiščno perspektivo, zelo dobro upodobi mesto, ter ga natančno pobarva. Risba je estetsko prepričljiva. Delo odda do roka oddaje.

Prav dobro 4: Učenec dobro nariše perspektivično mesto in ga tudi pobarva. Risba je v večji meri  prepričljiva. Če učenec ne odda izdelka do roka oddaje, je najvišja možna ocena prav dobro 4.

Dobro 3: Učenčevo delo je dobro, vendar ne vključuje vseh zahtevanih elementov. Vidi se, da snov razume, vendar je znanje v njegovi risbi slabše uporabljeno.

Zadostno 2: Učenčevo delo je narejeno zelo pomanjkljivo. Izdelek nakazuje, da učenec snovi ne razume najbolje.

Nezadostno 1: Učenec naloge ne odda ali pa je le-ta zelo slabo izdelana. V risbi ni uporabljene enobežiščne perspektive.

5. Digitalne kompetence

Učenci bodo digitalne kompetence razvijali predvsem zaradi dela na daljavo. Pridobivanja informacij se bodo učili, ko bodo iskali objavljena navodila na spletni učilnici ali v Teamsih. Ker jim je spletna učilnica bolj znana kot Microsoft Teams, bodo verjetno bolj napredovali pri uporabi slednjega. Poleg tega bo pouk preko video konference, ter dodatni pogovor o nalogi, od njih zahteval komunikacijsko kompetentnost na spletu. Ob objavi izdelkov bodo ustvarjali  nove spletne vsebine in pri tem reševali probleme, če in ko bo do njih prišlo.

6. Mnenje o uporabi spleta 2.0 v razredu

Zdi se mi, da lahko z uporabo spleta 2.0 pouk naredimo zanimivejši, bolj interaktiven, predvsem pa učinkovitejši. Za razliko od prejšnje različice spleta 1.0, pri kateri so uporabniki lahko vsebine le brali, je v tej verziji možno prosto ustvarjanje novih vsebin ter komunikacija med uporabniki. To učencem med drugim omogoča, da od učiteljev dobijo informacije o obravnavani snovi ali pa o njihovih nalogah, tudi ko niso v njihovi neposredni bližini. Tako komunikacija steče hitreje in učenci lahko veliko hitreje napredujejo. Poleg tega lahko učenci  naloge oddajo preko spleta. Posledično imajo učitelji vsa dela zbrana na enem mestu. Zmanjša se tudi količina porabljenega papirja, kar med drugim pripomore k varstvu okolja.

Splet 2.0 se je izkazal za koristnega predvsem v teh časih, ko smo obsojeni na šolanje od doma, preko naših naprav. V večini nam omogoča potrebno komunikacijo za doseganje učnih ciljev. Mnogo učencev in učiteljev je pridobilo ali nadgradilo svoje digitalne kompetence, ki jih bodo lahko izkoristili tudi ob koncu šolanja na daljavo. Vendar pa sem mnenja, da klasično izobraževanje, ki poteka v šolskih klopeh, ne more biti v celoti nadomeščeno s spletnim. Poleg znanih dejstev, da doma vsi učenci nimajo enakih pogojev in potrebščin, ugotavljamo, da nam primanjkuje socialnih stikov in druženja, ki nam ga je nudila šola.

Viri

• osnovnošolski kurikulum za likovno vzgojo, dostopen na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf