Kreiram na spletu

Moje ime je Nika in prihajam iz majhne vasice v občini Šmarje pri Jelšah, ki se nahaja v štajerskem delu Slovenije. Že od rosnih let me zelo veseli ustvarjanje na vse možne načine, še posebej pa se navdušujem nad slikanjem, risanjem ter kiparjenjem in tudi druge rada motiviram k likovnem udejstvovanju. Zato sem zelo zadovoljna z odločitvijo, da sem začela s šolanjem za likovnega pedagoga.

shark ashtray by Nika G is licensed under CC BY 4.0

V prostem času se poleg ustvarjanja rada posvetim tudi svojim domačim živalim. Ali pocrkljam naše muce ali pa se s psom Spikom podam na raziskovanje čudovitih okoliških hribov. Rada raziskujem stare ruševine in zapuščene hiše, ker pri tem dobim inspiracijo za svoje umetnine, pri katerih velikokrat uporabim tematiko nadnaravnega in strašljivega. Moj zgled je umetnik Boris Vallejo, katerega originalno sliko sem kopirala in ustvarila risbo z ogljem, ki jo lahko vidite na naslovnici.

winter by Nika G is licensed under CC BY 4.0

IKT v mojem življenju

Rojena sem leta 1998, tako da še spadam pod generacije otrok, ki niso odraščali v zelo tesnem stiku s tehnologijo in tehnološkimi napravami. Moram reči, da sem za to precej hvaležna, saj smo se veliko več družili med sabo kot današnji otroci in preživeli dosti časa v naravi ter razvijali svojo ustvarjalnost z izmišljevanjem novih iger. Spomnim se, da smo pri naši hiši prvi računalnik dobili, ko sem bila že v osnovni šoli. Takrat ga še nihče od družine ni znal zelo dobro uporabljati in do naprave smo vsi imeli nekakšno strahospoštovanje. Prav neverjetno se mi zdi, kako zelo so se v tako kratkem času razvile tehnološke naprave. Iz neke ogromne težke škatle v tablico, ki jo lahko shraniš v nahrbtnik.

Prve konkretne učne urice iz uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij sem dobila v osnovni šoli, ko smo v računalniških učilnicah urili svoje spretnosti v uporabi Microsoft Office aplikacij, kot sta Word in PowerPoint. Te aplikacije me spremljajo že skozi celotno pot šolanja in omogočajo hitrejšo ter bolj ekonomično urejanje, oddajanje in prezentacijo raznih projektov. V srednji šoli je bil preskok v digitalizacijo še večji kot v osnovni. Fizične redovalnice so postale e-redovalnice. Vse bolj so bile v uporabi interaktivne table. S pomočjo online knjižničnega kataloga Cobiss si lahko v trenutku preveril, če je potrebovano gradivo na voljo in ga tudi rezerviral. Tudi pred starši nisi več mogel dolgo skrivati negativnih ocen in ”prešpricanih” ur, saj jim je e-asistent poslal sms sporočilo takoj, ko je bilo kaj od tega zabeleženo v sistem.

Začetek mojih študentskih let sovpada z vrhuncem epidemije, ki je zajela ves svet. Edini način komuniciranja je lahko potekal le s pomočjo tehnologije. Tukaj smo se srečali s programom Zoom in aplikacijo MS Teams. Zelo uporabna je bila tudi šolska spletna učilnica, ki je nastala s pomočjo omrežnih storitev Arnes.

Ne dvomim, da bo pri opravljanju poklica učitelja likovne vzgoje tehnologija nepogrešljiv pripomoček. Vse od osnovnih stvari, kot so komuniciranje s sodelavci in učenci preko e-pošte pa do bolj zapletenih stvari, kot je digitalno ustvarjanje s pomočjo raznih programov za rastrsko ali vektorsko grafiko. Da bom snov razložila na kar se da zanimiv način, bom kdaj uporabila tudi multimedijsko gradivo – razne videoposnetke, PowerPoint prezentacije… Kljub vsemu pa so to stvari, ki jih lahko predvidevam le iz perspektive današnjega časa. Glede na to, kako hitro napreduje tehnologija, si upam trditi, da bo že čez 10 let današnja napredna programska oprema veljala za zastarelo.

Refleksija

Pri tej projektni nalogi sem naredila nekakšen pregled mojega odnosa s tehnologijo od otroštva do danes. Ugotovila sem, da je bilo z vsako stopnjo šolanja potrebno več znanja glede informatike in uporabe tehnološke opreme in da bo potrebno to znanje nadgrajevati še naprej. Če bi imela več časa, bi naredila bolj podroben pregled, katere spletne platforme, aplikacije ter programe sem uporabljala skozi življenje, za kaj sem jih uporabljala, kaj so njihove prednosti in slabosti. Največ časa sem posvetila delu IKT v mojem življenju, kjer sem poskusila iz spomina izbrskati, kako sem skozi svoje oči doživljala postopno digitalizacijo šolskega sistema. Menim, da sem pri svojem delu dosegla večino kriterijev, saj sem ustrezno umestila ter avtorizirala večpredstavnostno gradivo, smiselno umestila svojo objavo v kategorijo in ji dodala oznake ter obenem kritično razmišljala o dani temi. Pridobljeno znanje mi bo tekom študija in na poklicni poti vsekakor zelo koristilo, saj s takšnimi projekti poleg digitalnih kompetenc širim tudi svoj besednjak in zmožnost predstavljanja neke teme širši javnosti. Pri projektu mi je bilo najljubše to, da sem lahko predstavila del svojega življenja in dejavnosti, ki me veselijo na spletni platformi, namenjeni likovnim pedagogom.