Projektno učno delo

Aktivnosti bi predstavila v 8 razredu osnovne šole. V kurikulumu sem za temo izbrala količinsko barvno nasprotje. Pri načrtovanju aktivnosti, pa sem se osredotočala na to kako bi jih izvedla v primeru učenja na daljavo.

Preden sem se lotila načrtovanja ure likovne vzgoje sem najprej preučila učni načrt za osmi razred ter cilje in standarde znanja za učence tretjega-izobraževalnega obdobja. Pri izbiri najprimernejših aplikacij pa sem si pomagala s pedagoškim kolesom.

Za učence bi ustvarila spletno učilnico, v kateri bi objavila snov, da bi ta bila na voljo učencem ves čas, prav tako, pa bi učenci sem oddajali svoje naloge in prejemali korekture iz moje strani. Prav tako bi se vsak teden dobili prek zooma, kjer bi jim predstavila snov ter posamezne naloge.

Snov bi jim predstavila s pomočjo powerpointa, v katerem bi jim s pomočjo slik, krajših video in posameznih alinej poskušala čim bolje prikazati snov. Pri likovni mislim, da je za razumevanje snovi najlažje uporabiti konkretne primere, zato bi za vsako snov izbrala umetnika in njegova dela, ki se skladajo z obravnavano temo, ter jim naredila, v programu inkscape, preprostejše zglede. Program inkscape sem izbrala, saj omogoča hitro ustvarjanje preprostih zgledov z risanjem oblik, prav tako pa se kakovost ne bi spreminjala ob povečevanju. Vse fotografije uporabljene v Powerpointu pa bi poiskala na strani CCsearch, ki ponuja ogromno fotografij z licencami creative commons.

količinsko barvno nasprotje by pd is licensed under CC BY-SA 4.0

barvni kontrasti by pd is licensed under CC BY-SA 4.0

Za temo količinsko barvno nasprotje sem izbrala umetnika Henrya Matissa, učencem pa bi predstavila njegovi sliki; ples in harmonija v rdečem. Matisse je predstavnik fovizma, to je umetniška smer, za katero je značilna uporaba čistih, intenzivnih barv, ki so pogosto nanešene v ploskovito, brez neke izrazite perspektive v delih. V teh dveh delih je zato mogoče opaziti številne kontraste ter količinska razmerja med barvami. V delu ples prevladujejo 3 barve; oranžna, zelena in modra. V delu se pojavijo tudi komplementarni barvni kontrast (med modro in oranžno), toplo-hladni kontrast (oranžna: modri in zeleni)…  V delu harmonija v rdečem pa prevladuje rdeča barva, pojavi pa se tudi zelena, oranžna in modra in s tem zopet komplementarni kontrast, toplo-hladni…. Z učenci bi nato ugotavljali v kakšnem razmerju so barve med seboj. Čisto na koncu pa bi izvedli krajši kviz preko kahoota, kjer bi sama lahko ugotovila koliko so si zapolnili od snovi ki sem jim jo predstavila, za učence pa bi to predstavljalo malo bolj zanimiv zaključek ure.

La chambre rouge, Henri Matisse by dalbera is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

La Danse, Henri Matisse by dalbera is licensed under CC BY-NC-SA 4.0

Naloga

Učenci bodo naslikali domišljijsko krajino, lahko pa tudi povsem abstraktno krajino, na kateri bodo ustvarili vsaj dva barvna kontrasta. Pri nalogi pa morajo paziti tudi na barvno količinsko nasprotje, da v delu kljub kontrastom, vseeno dosežejo uravnoteženost. Inspiracijo za sliko lahko črpajo iz fotografij krajin ali pa kar iz narave, ki jih obkroža. Če uporabijo fotografijo iz spleta, jo morajo pri oddaji tudi dodati in navesti licence, ki jih zahteva (tudi o tem, bi se pogovorili na srečevanju prek Zooma). Pred samim slikanjem, bi si naredili tudi skico s svinčnikom ter na manjši list nakazali, katere barve bodo uporabili in katere kontraste bodo dosegli. Učenci bi za končni izdelek imeli dva tedna časa, po enem tednu bi zopet imeli srečanje, kjer bi dela predstavili tako da bi fotografijo izdelka pokazali prek screen shara v zoomu, nato pa bi imeli še en teden časa, da izdelke popravijo ali pa nadgradijo, in jih oddajo v ocenjevanje v spletno učilnico.

Preko Arnes spleta bi ustvarila tudi spletišče, v katerem bi, ob soglasju učencev, objavila njihove izdelke in s tem ustvarila spletno razredno galerijo. V njej bi si učenci lahko ogledali izdelke sošolcev. Pod vsak izdelek bi seveda dodala licenco ter kratek opis, kaj je o svojem delu napisal posamezen učenec.

Material, ki bi ga učenci potrebovali so list papirja v velikosti a3, čopiče ter material za slikanje, ki ga imajo na voljo doma: akvarele/gvaš/tempere/vodene barvice/akril.

Pri ocenjevanju in tudi urah bi seveda upoštevala, da nimajo vsi učenci na razpolago enako zmogljive tehnologije. Zaradi tega bi powerpointe in natančneje razloženo snov naložila tudi v spletno učilnico, saj se mogoče vsi učenci srečanj ne bi mogli udeležit zaradi težav z internetno povezavo ali pa premajhnega števila računalnikov doma, prav tako pa bi si snov lahko še večkrat pregledali, če bi med slikanjem naleteli na kakšne težave. V spletni učilnici bi jim dodala tudi povezavo do spletnega učbenika, v katerem bi si lahko prebrali še kaj več o barvah. Pri ocenjevanju pa bi tudi upoštevala, da nimajo vsi učenci izredno zmogljivih telefonov ali fotoaparatov, da bi posneli kvalitetne slike svojih izdelkov. Učencem bi za pomoč bila na razpolago preko maila, če pa bi naleteli na večje težave bi se z njimi osebno dobila še preko zooma.

Merila ocenjevanja

  • Kako dobro učenec prepoznava kontraste (ali jih zna našteti)
  • Kako dobro je uspel prikazati posamezen kontrast v svojem izdelku
  • Čistost in natančnost izvedbe naloge (če si je pred slikanjem naredil skico s svinčnikom, na končanem izdelku svinčnik ne sme biti opazen, list ne sme biti pomečkan ali strgan. Upoštevala bi tudi kako natančno je naslikano, koliko je podrobnosti, itd.)
  • Smiselnost kompozicije krajine
  • Inovativnost (na kakšen način je dosežena abstraktna/domišljijska krajina: z barvo, z oblikami…)
  • Upoštevanje navodil in korektur
  • Napredek (koliko je napredoval pri likovni od začetka leta)

Tudi merila za ocenjevanje bi bila objavljena na spletni učilnici, da bodo učenci ves čas vedeli na kaj morajo biti pozorni pri izvedbi naloge.

Razvijanje kompetenc

Učenci bi se naučili prepoznati in ustvariti kontraste ter v kakšnem razmerju morajo nastopati barve, da so dela uravnotežena. Spoznali bi se tudi z licencami, kjer bi se naučili katere fotografije iz spleta lahko uporabijo in kako jih morajo označiti. Naučili bi se tudi, kako posneti čim boljšo fotografijo lastnega izdelka s tehnologijo, ki jim je na razpolago. V zoomu bi se naučili uporabljati screen share ter v spletni učilnici kako oddajati naloge in kje najti snov.

Ob razvijanju likovnih kompetenc bi pri delu učenci razvijali tudi digitalne kompetence in sicer:

  • digitalno komuniciranje in sodelovanje (komunicirali bi z mano preko spletne učilnice, maila in zooma),
  • ustvarjanje digitalnih vsebin (izdelek bi fotografirali in sliko nato v urejevalniku obrezali, izostrili…),
  • odgovorna raba (naučili bi se kako uporabljati fotografije iz spleta)
  •  informacijska in medijska pismenost (naučili bi se uporabljati zoom, kako oddajati izdelke v spletno učilnico…).

Vključevanje storitev spleta 2.0 pri urah likovne vzgoje se mi zdi zelo koristno, saj lahko z uporabo teh storitev učitelj učencem veliko bolje in na bolj zanimiv način razloži snov.

Viri

https://search.creativecommons.org/

https://eucbeniki.sio.si/lum8/2260/index3.html

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_likovna_vzgoja.pdf

http://www2.arnes.si/~soppnova/Glavni_okvir/UN_likovna_vzgoja_OS_23-marec-2011.pdf

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 15 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja