Objava

  • Scan_Pic0001
  • proporci 2

Projektno učno delo podprto z IKT

Predhodno predavanje: Učence bi poučila o človeških proporcih in kako so jih upoštevali skozi čas. Na powerpointu bi jim pokazala zanimive zgodovinske primere,  fotografije pravih ljudi in nato še primer skice. Vsak bi nato dobil A4 list, na katerem bi bilo polje, razdeljeno s sedmimi prečnimi črtami (z istim razmikom med seboj) in vertikalo, za pomoč pri risanju. Njihova naloga bi bila narisati model po človeških proporcih.

Primer lista za risanje modela po človeških proporcih.

Ko bi končali z risanjem, bi jim predstavila količinsko barvno nasprotje. Ponovili bi, da barvni kontrast pomeni različnost med vsaj dvema barvama in katera barvna nasprotja že poznamo. Na powerpointu bi jim pokazala fotografije slik znanih umetnikov, nato pa še preprostejše in sodobnejše primere. Razložila bi, kako lahko s kombinacijo dveh nasprotnih si barv ustvarimo uravnoteženo kombinacijo.  Tako bi se ponovno srečali  s komplementarnimi pari barv in v kakšnih količinskih razmerjih morajo biti posamezne barve, da ustvarimo ravnotežje. Na koncu bi učencem razložila, kaj jih čaka za nalogo: Izmislili bi si obleko in jo narisali na svoj model, ki so ga prej končali. Obleko bi nato s pomočjo računalnika pobarvali z dvema nasprotnima barvama, in sicer tako, da bi upoštevali količinska razmerja obeh barv. Na tak način si bi v naprej zamislili kateri par komplementarnih barv bodo uporabili za barvanje in glede na to prilagodili risanje obleke.

(če si bi na primer izbrali barvni par  rumena-vijolična, bi morali paziti da bo njihova obleka pobarvana v razmerju 1:4)

Ko bi končali z risanjem bi obleko in model obrobili s črnim flumastrom ter zradirali morebitne rise svinčnika. Po uri bi njihove izdelke skenirala in jih naložila na spletno učilnico.

Prihodnja ura likovne vzgoje bi potekala v računalniški učilnici. Vsak učenec bi delal za svojim računalnikom, se pravi individualno. V spletni učilnici bi poiskali svoj izdelek in ga odprli v GIMP-u. S pomočjo tega programa bi zbrisali pomožne črte za risanje modela., sama bi jim s projekcijo na primeru seveda pokazala, kako se to naredi. Predviden čas za to delo je dve šolski uri. Ko bi s tem končali, bi svoje izdelke shranili na spletno učilnico.

Naslednjo uro likovne vzgoje bi se vrnili v računalniško učilnico. Ponovno bi vsak sedel za svoj računalnik in iz spletne učilnice odprl svoj izdelek v Slikarju. V tem programu bi popravil morebitna ne stikanja črnih črt, nato pa pobarval narisano oblačilu v stilu nasprotnih barv. Za to delo bi potrebovali eno šolsko uro in ko bi končali, bi svoje izdelke shranili na spletno učilnico. Po uri bi njihove umetnine skopirala in jih pripravila za naslednjič, ko jih bodo lahko učenci zagovarjali in bi jih jaz ocenila.

Primer končnega izdelka.

Delo brez računalnika bi potekalo dve šolski uri, delo v računalniški učilnici pa tri. Seveda bi med delom na računalniku hodila po učilnici in priskočila na pomoč tistemu, ki mu delo s programi ne bi ležalo.

Prvi računalniški program, ki bi ga uporabili bi bil GIMP, s katerim se da obdelovati tako računalniško grafiko, kot tudi fotografije. Z njim običajno izdelujejo grafične podloge, logotipe, izrezujejo fotografije, jim spreminjajo barve in jih združujejo med seboj, mi pa bi ga predvsem uporabili za odstranjevanje neželenih slikovnih oblik. Ker deluje podobno kot Slikar, se učenci kasneje ne bi popolnoma zmedli, ko bi prešli k temu programu. Ta program omogoča preprosto obdelavo bitnih datotek in je zato tudi primeren za učenje začetnikov. Je standardni program, ki prihaja z Windowsi in je velika verjetnost, da se je kateri izmed učencev z njim že srečal.

Delo učencev se bi nanašalo na dve kompetenčni področji, in sicer izdelovanje digitalnih vsebin ter reševanje problemov. Prvo področje se bi nanašalo na njihovo ustvarjanje avtorskih vsebin s pomočjo sodobne tehnologije, drugo področje pa na probleme, s katerimi se bi soočali pri uporabi tehnologije in bi jih skušali razrešiti.

Pričakovani rezultati dela so solidno končani izdelki, da so si učenci zapomnili kaj je komplementarni barvni par, v kakšnem razmerju sta med seboj barvi v določenem paru in da posledično znajo povedati nekaj količinskem barvnem nasprotju.  Če so ti rezultati doseženi, bo izpolnjen tudi učni cilj predmeta – učenci so se s prakso naučili teoretičnega dela, izrazili so lahko svojo bujno domišljijo, pri čemer so si pomagali s tehnologijo in programi za ustvarjanje ter se tako uvajali v sodobni svet.

Pri ocenjevanju bi predvsem gledala na to, ali so upoštevali navodila. Glede na njihov izdelek  se bi seveda takoj videlo kdo je poslušal, preverjala bi tudi koliko so odnesli od teoretičnega dela s tem, da bi jim postavila par vprašanj. Če bi bilo čigavo delo zares impresivno, bi dobil plus točko. Ne bi ocenjevala poti do končnega rezultata, saj niso vsi učenci likovno nadarjeni in vsi še niso imeli možnosti ustvarjati z računalniškimi programi ter so zato mogoče imeli vmes težave.

Negativna ocena: učenec ni upošteval navodil, njegov izdelek je popolnoma napačno narejen (pod to se tretira napačno zarisana osnova modela, barvi v paru nista nasprotni,  komplementarni barvni par je izrazito neuravnotežen), ne zna odgovoriti na teoretična vprašanja.

Zadostna oceno: iz izdelka učenca se da razbrati, da je približno vedel kaj je njegova naloga oziroma, da je upošteval navodila vendar se za svojo umetnino ni potrudil, naredil jo je malomarno. Ne zna odgovoriti na teoretična vprašanja.

Dobra ocena: učenec je upošteval navodila, vendar pa ni znal vzpostaviti ravnotežja med nasprotnima si barvama. Pri teoretičnih vprašanjih zna nekaj povedati.

Prav dobro: učenec je upošteval navodila, vendar je v njegovem delu zaznati površnost (slabo zbrisane pomožne črte, slaba stikanja obrobe modela ..). Zna odgovoriti na teoretična vprašanja in obnoviti kaj smo delali.

Odlično: Popolno upoštevanje navodil, delo je narejeno natančno, ravnotežje med nasprotnima si barvama v paru je lepo vidno in uravnoteženo. Učenec zna odgovoriti na teoretična vprašanja in obnoviti kaj smo delali.

To delo bi izvajala z osmošolci, kot eno izmed tem oblikovanja na ploskvi, ki so zapisane v učnem načrtu in jih je potrebno izvesti.

Uporaba storitev spleta 2.0 v razredu se mi zdi pomemben korak k razvoju sodobnega tehnološko ozaveščenega človeka. Zaradi svoje enostavnosti se mi tudi zdi primeren za osnovnošolske otroke, ki pa bodo sicer vedno bolj znali uporabljati sodobno tehnologijo in nekoč te storitve mogoče ne bo več dovolj.

Viri:

Žužek, V. (2014). Kako rišemo človeka. Zlati rez. Pridobljeno s: https://zlatires.blogspot.com/2014/01/kako-risemo-cloveka.html

Henigsman, V., Karim, S. in Kern, R. (2016). Količinsko barvno nasprotje. Likovna umetnost 8. (str. 38, 41). Pridobljeno s: https://eucbeniki.sio.si/lum8/2260/index.html, https://eucbeniki.sio.si/lum8/2260/index3.html

Henigsman, V., Karim, S. in Kern, R. (2016). Povzetek. Likovna umetnost 8. (str. 38, 41). Pridobljeno s: https://eucbeniki.sio.si/lum8/2260/index5.html

Slovensko izobraževalno omrežje [b d]. Pridobljeno s: https://podpora.sio.si/gimp/

Slovensko izobraževalno omrežje [b d]. Pridobljeno s: https://podpora.sio.si/slikar/

 

Deli
Share on FacebookShare on LinkedInShare on Google+Pin on PinterestEmail this to someone
(Skupno 86 obiskov, današnjih obiskov 1)

Morda vam bo všeč tudi...